DDV po 1. 7. 2011 in vpliv na posle s povezanimi osebami natisni
Prispeval Fimex2000   
Torek, 21 Junij 2011 11:08

Vir: Finance 113/2011, avtor: Tanja Urbanija

Pri obračunu DDV pri storitvah bomo po novem morali bolj paziti, ali je naš prejemnik storitve res davčni zavezanec, oziroma kakšen je njegov status, kako je z zaračunavanjem storitev tujcem in ali so storitve namenjene za poslovne ali zasebne namene.

 

Na področju DDV imamo spet spremembe. Tokrat te niso plod kakšnih lokalnih inovativnih rešitev, temveč so novosti posledica evropske uredbe "Izvedbena uredba sveta (EU) št. 2828/2011", ki jo moramo tudi v Sloveniji začeti neposredno uporabljati 1. julija 2011.

 

Sistem DDV ostaja enak in ta sprememba ne bo povzročila pomembnih sprememb, ki bi vplivale na naše programe ali obrazce. Ker moramo določbe uredbe uporabljati neposredno, to pomeni, da niti ni potrebno, da njena določila takoj vnesemo v zakon ali (in) pravilnik. Cilj uredbe je zagotoviti bolj enotno uporabo veljavnega sistema DDV znotraj vseh držav EU, z določitvijo pravil izvajanja direktive 2006/112/ES, še posebej na področju davčnih zavezancev, dobav blaga in opravljanja storitev ter pri določanju kraja obdavčljivih transakcij.

 

Spremembe pri storitvah

V praksi to pomeni, da določbe 25. člena ZDDV-1, v katerem so splošna pravila za določanje kraja obdavčitve pri storitvah, ostanejo v veljavi. To pomeni, da se načelno storitev obdavči po sedežu naročnika, če je naročnik davčni zavezanec. Kot posledica uredbe pa bomo morali po novem bolj paziti, ali je naš prejemnik storitve res davčni zavezanec oziroma kakšen je njegov status.

 

Če smo doslej nekako v praksi preverjali le, ali imamo od naročnika veljavno identifikacijsko številko za DDV (odslej ID št. za DDV), pa po zadnjih spremembah ne bomo samo preverjali, ali je ID št. za DDV veljavna, temveč bomo morali tudi preveriti, ali se ujemata ID št. za DDV in naziv našega partnerja. To je mogoče v Sloveniji preveriti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. in po telefonu (01)478-27-91 vsak delovnik med 7. in 15. uro.

 

Posebej bomo morali biti pozorni v primerih, ko bo naš naročnik davčni zavezanec, vendar ne bo imel veljavne ID št. za DDV. Če bo tak davčni zavezanec v postopku pridobivanja ID št. za DDV, ne bo dovolj samo njegova izjava, da je v postopku pridobivanja, temveč bomo morali sami glede na pridobljene podatke in dokazila preveriti, da je to res davčni zavezanec, ki je lahko identificiran za namene DDV.

 

Uredba nam v več delih nalaga, da moramo podatke in dokazila pridobiti sami ter da moramo "z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveriti točnost informacij, ki nam jih je poslal prejemnik". Verjamem, da vam takšna definicija v uredbi ni najbolj všeč in bo to v praksi povzročalo nemalo težav in morda celo prepirov.

 

Bodite pozorni pri zaračunavanju storitve tujcu

Zelo pogosto je vprašanje, kako naj tujcu zaračunam storitev, ki sodi med storitve, ki se obdavčujejo po splošnem pravilu iz 1. odstavka 25. člena ZDDV. Lani je Durs dal pojasnilo, kdaj nam ni treba obračunati DDV (več o tem lahko preberete v lanskih Financah, številka 247, ali na Pasti obračuna DDV za svetovalne in podobne storitve). Glede na uredbo je Durs to svoje pojasnilo nadomestil z novim pojasnilom št. 4230-3626/2011, in to 6. maja 2011.

 

Po tem pojasnilu na storitve iz 25. člena ZDDV-1 ne obračunamo DDV, če je prejemnik davčni zavezanec (to pomeni, da je oseba, ki neodvisno in samostojno opravlja dejavnost) in če nima veljavne ID št. za DDV. Pri tem velja pogoj, da nam je naročnik sporočil, da je v postopku pridobivanja ID št. za DDV in smo preverili status naročnika, da bo lahko pridobil ID št. za DDV. V teh primerih svetujem, da se z naročnikom dogovorite, kaj boste naredili, če čez dva meseca naročnik še vedno ne bo imel veljavne ID št. za DDV. Osebno bi rekla, da je to že lahko situacija, kjer nas je naročnik zavedel o njegovem statusu.

 

Ali gre za storitve za poslovne ali zasebne namene?

Naslednja pomembna sprememba, ki jo prinaša uredba, pa je obveza za izvajalca storitve, da preveri, ali bo njegov prejemnik storitve to uporabil za poslovne ali zasebne namene. Po novem bo storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV le, če bo naročnik uporabil storitev za poslovne namene (ali če gre za mešano rabo). Če bo iz okoliščin primera razvidno, da je prejemnik storitev davčni zavezanec, ki ima recimo veljavno ID št. za DDV, in naroča storitev, ki jo bo uporabil samo za zasebne namene, bo moral izvajalec na to storitev obračunati DDV, ker v teh primerih ne bomo mogli upoštevati pravila iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-prvega (čeprav to v našem zakonu neposredno ne piše).

 

Primer

Matična družba zaračunava odvisnim družbam »management fee«

 

Matična družba zaračunava svojim odvisnim družbam ustrezen del skupnih stroškov oziroma storitev, ki jih pogosto v praksi imenujemo kar management fee. Če gre v tem primeru za storitve, ki se obdavčujejo po načelu prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, znotraj povezanih oseb ne bomo imeli toliko težav s preverjanjem podatkov o naročniku in o njegovi veljavni ID št. za DDV. Prav tako ne bomo imeli težav s tem, ali gre za poslovno ali za zasebno rabo. Če smo v vlogi izdajatelja računa, potem DDV ne bomo obračunali, če bo naš prejemnik računa davčni zavezanec iz EU ali zunaj EU in bo imel veljavno ID št. za DDV (za davčne zavezance zunaj EU moramo preveriti, da imajo ustrezno davčno oziroma podobno identifikacijsko številko v svoji državi). Če je prejemnik davčni zavezanec zunaj EU, se tak izdani račun ne vpisuje v obrazec DDV-O. Če pa smo v vlogi prejemnika računa, potem moramo (enako pravilo že velja in bo tudi po 1. juliju) narediti samoobdavčitev v obdobju, ko je bila opravljena storitev.