Domov Novice Kaj dobrega in kaj slabega poslovnežem prinaša leto 2013?
Kaj dobrega in kaj slabega poslovnežem prinaša leto 2013? PDF natisni E-pošta
Prispeval Fimex2000   
Torek, 20 November 2012 12:41

Vir: Finance 222/2012, pripravila: Jure Ugovšek, Monika Weiss

Načrtovanje prihodnjega leta ob zunanjih (vprašanje obstoja evrskega območja in ohlajanja gospodarstva) in notranjih dejavnikih (negotova domača poraba in možni novi davki) je negotovo kot že dolgo ne.

 

Slovenski BDP se bo prihodnje leto skrčil za poldrugi odstotek, ocenjujejo analitiki evropske komisije, rast cen potrošniških dobrin pa bo stabilnih dva odstotka, dodajajo analitiki Umarja. V letu 2013 je treba biti pripravljen na zunanje šoke: poslabšanje gospodarskih razmer na najpomembnejših izvoznih trgih in dražjo nafto ob morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu.

 

 

1. Višji davki, manjša poraba

Spremembe davčnih zakonov so še v presoji in za zdaj ni povsem jasen davčni okvir, v katerem bodo v letu 2013 poslovala podjetja. To negotovost še povečuje. Ni denimo še jasno, kaj bo z DDV - ali in za koliko se bo zvišala splošna stopnja ter koliko bo to še zmanjšalo porabo in negativno učinkovalo na gospodarstvo, zlasti trgovino in prehrambno predelovalno industrijo. Nakazana je tudi krepitev trošarin, kar viša drobnoprodajne cene trošarinskih izdelkov, od cigaret do energentov. Ni izključena niti uvedba novih trošarin na sladke pijače. Jasno pa je, da se dviguje stopnja na dividende in kapitalske dobičke na 25 odstotkov.

 

alt

 

2. Še vedno posojilna suša

Obrata v financiranju gospodarstva prihodnje leto ni pričakovati. Slovenski BDP naj bi se v letu 2013 še krčil; po zadnji napovedi Urada RS za makroekonomske odnose in razvoj (Umar) za 1,4 odstotka. Banke strogih posojilnih zahtev ne bodo omilile; bo pa zaživel državni ukrep, po katerem bo država izdala podjetjem poroštva ne le za investicijska posojila, ampak tudi za posojila za obratna sredstva. Zadnja analiza Banke Slovenije (BS) kaže, da na eni strani upada povpraševanje podjetij po posojilih (razen za tekoče poslovanje), na drugi strani pa banke vse več posojilnih prošenj zavrnejo. Obseg posojil podjetij pri domačih bankah se je po zadnjih podatkih BS v zadnjih 12 mesecih zmanjšal za 8,4 odstotka, na dobrih 17,6 milijarde evrov. V prvem polletju letos so podjetja od slovenskih bank in hranilnic želela 6,3 milijarde evrov posojil, slaba tretjina je ostala neodobrenih. Vse več dobrih podjetij, zlasti predelovalne dejavnosti, se kreditira pri ugodnejših tujih bankah, svari BS. Pri tem je zgovoren naslednji podatek: povprečna obrestna mera za posojila podjetjem do milijona evrov je pri slovenskih bankah 5,6-odstotna, pri evrskih bankah pa 4,1-odstotna.

 

3. Državne naložbe

Zaradi denarja iz evropskega proračuna lahko vlada v prihodnjem letu načrtuje za okoli 600 milijonov evrov več izdatkov za naložbe, je v začetku oktobra napovedal finančni minister Janez Šušteršič. Če bo denar resnično prišel in bodo vsi drugi postopki vodeni časovno in drugače učinkovito, je to povečanje spodbudno znamenje. Proračun za leto 2013 sicer še ni sprejet. A predlog predvideva dobrih 560 milijonov evrov investicijskih odhodkov in dobrih 840 milijonov evrov investicijskih transferjev. Pri prometni infrastrukturi so prednostna področja obnova in nadgradnja železniških prog. Država naj bi sprožila energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti, načrtuje dokončanje gradnje prostora za hematologijo v ljubljanskem kliničnem centru. Načrtovane so gradnja mednarodnega centra za kreativnost in industrijski dizajn, gradnja nacionalnega forenzičnega laboratorija, tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča Cerklje ob Krki.

 

4. Brezposelnost in zasebna poraba

Trenutna anketna brezposelnost v Sloveniji je 8,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se po pričakovanjih analitikov evropske komisije okrepila skoraj za odstotno točko, na 9,3 odstotka. To je slaba napoved za podjetja, ki so s svojimi izdelki oziroma storitvami osredotočena na domače kupce. Po pričakovanjih Umarja bo zasebna poraba po letošnjem triodstotnem zmanjšanju prihodnje leto upadla za 3,6 odstotka. Morebitni dvig DDV bi dodatno negativno vplival na kupno moč porabnika, prav tako pričakovano višanje trošarin na energente in cigarete.

 

alt

 

5. Slovenski izvoz

Slovenija na evrsko območje izvozi 53 odstotkov blaga in storitev, izvoz pa se je v krizi izkazal kot eden redkih blažilcev upada slovenske gospodarske aktivnosti. Na Umarju za prihodnje leto sicer napovedujejo 1,9-odstotno medletno rast slovenskega izvoza, a ta ostaja negotova, še zlasti ob upoštevanju napovedi Economist Intelligence Unita (EIU), ki med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo navaja: izstop Grčije iz evrskega območja in posledice na evrsko območje, recesija svetovnega gospodarstva in razpad evrskega območja. Velika možnost poslabšanja gospodarskih razmer v glavnih trgovinskih partnerjih je torej slaba napoved za slovensko gospodarstvo.

 

alt

 

6. Finančni trgi

EIU opozarja na možnost izbruha valutnih vojn, kar bi imelo velik vpliv na svetovno gospodarstvo, predvsem v obliki protekcionizma, to pa bi ohromilo svetovno trgovino in s tem rast. Manjšo verjetnost pa pri EIU pripisujejo možnemu napadu na Iran, kar bi po njihovi oceni imelo velikanske posledice na ceno nafte.

 

Če povzamemo:

-       Slovenski izvoz bo rasel, če se kriza na evrskem območju ne bo poslabšala.

-       Ob pričakovanem uspešnem črpanju evropskih sredstev je načrtovanih za okoli 600 milijonov evrov več sredstev za naložbe države.

-       Posojilna aktivnost bo ostala šibka, strogih posojilnih zahtev banke ne bodo ublažile. Država bo poskusila omiliti položaj s poroštvi za posojila za obratna sredstva.

-       Rast brezposelnosti v Sloveniji bo negativno vplivala na zasebno porabo. Olja na ogenj bi lahko prilila vlada z zvišanji davkov.

-       Strah pred izbruhom valutnih vojn.

-       Možni naftni šoki ob morebitnem napadu Irana.

Zadnjič posodobljeno Torek, 20 November 2012 12:50