Domov Novice Samozaposleni bodo vplačevali več
Samozaposleni bodo vplačevali več PDF natisni E-pošta
Prispeval Fimex2000   
Sreda, 12 September 2012 12:43

Vir: rtvslo.si, avtor: B. V., 10.9.2012

 

 

Aktualni predlog pokojninske reforme predvideva nekatere spremembe pri vplačevanju prispevkov pokojninskega zavarovanja. Predlog zakona predvideva dvig osnove za plačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje za samozaposlene zavarovance, in sicer s sedaj določene minimalne plače na najmanj 60 odstotkov povprečne plače.

 

 

Nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman pravi, da samozaposleni vplačujejo prenizke prispevke, zato bodo imeli tudi nizko pokojnino. Rešitev vidi v vplačevanju še dodatnega pokojninskega zavarovanja. Država bi morala narediti več, da bi z dodatnimi bonusi spodbudila zavarovance k vplačevanju.

 

Vlada želi krepiti prostovoljno dodatno zavarovanje

 

Kot je razvidno iz predloga reforme, želi država krepiti prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Namen tega je zagotavljanje dodatnega vira dohodka oziroma pokrivanje izgub iz izpada dohodka iz obveznega pokojninskega zavarovanja starejšim generacijam. To je predvsem posledica demografskih gibanj.

 

V desetih letih prostovoljnega pokojninskega zavarovanja so se v praksi pokazale prednosti pa tudi pomanjkljivosti, ugotavlja država. Zato predvideva nekatere ukrepe za jasnejšo razdelitev med II. in III. stebrom pokojninskega zavarovanja. Pri II. stebru gre za poklicne pokojninske sheme, pri III. pa za pokojninsko zavarovanje na podlagi individualnega varčevanja.

 

Namen II. stebra je zagotavljanje kritja izpada dohodkov iz javnega pokojninskega sistema, zaradi česar je potrebna višja stopnja regulacije. III. steber pa zagotavlja dodatni dohodek, s katerim želijo posamezniki izboljšati premoženjski položaj v starosti.

 

Ljudje nočejo individualnega zavarovanja

 

Podatki ministrstva za delo kažejo, da je bilo lani v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih dobrih 62 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar 95 odstotkov teh pa je vključenih v kolektivno zavarovanje. Individualno zavarovanje je tako v Sloveniji zelo nerazvito.

 

V povezavi s tem predvideva Predlog reforme nekatere omejitve pri dvigu vplačanih sredstev. Medtem ko lahko član individualnega zavarovanja kadar koli uveljavi pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja v enkratnem znesku, pa bo moral član kolektivnega zavarovanja izpolnjevati nekatere pogoje. Posameznik bi lahko dobil izplačan znesek v celoti, če že prejema pokojnino iz obveznega zavarovanja in če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 evrov.

 

Država želi s tem omejiti dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, saj to ni v skladu z namenom tega varčevanja. Izjema velja le za nizek znesek zbranih sredstev, kjer izplačilo rente ne bi bilo smiselno.

 

Prostovoljno zavarovanje kot rešitev je utvara

 

Ekonomist Bernard Brščič priporoča previdnost pri regulaciji tega področja. Boji se namreč, da bi lahko prišlo do podleganja interesom izvajalcev pokojninskih načrtov. Za povečevanje dviga vplačanih sredstev v zadnjem obdobju pravi, da je to velik problem. A ljudje se po njegovem mnenju samo obnašajo razumno, saj enostavno ne vidijo smisla v tem, da se vplačani zneski izplačujejo v obliki nekih anuitet. Brščič meni, da bi morali biti ljudje svobodni glede odločanja o vplačanih sredstvih.

 

Da bo prostovoljno pokojninsko zavarovanje rešilo pokojninski sistem, je utvara, pravi Brščič. Podatki in donosnost takšnega zavarovanja namreč ne kažejo dobrih pričakovanj. Po mnenju Brščiča je edina prava pot postopno podaljševanje upokojitvene starosti in spodbujanje tega, kar prinaša predlagana reforma.

 

Največji napredek predlagane reforme je za Brščiča »popolna redefinicija pokojnine«, ki je v predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju definirana kot prejemek, ki je vezan na vzpostavitev zavarovalnega razmerja oz. na vplačane prispevke.

 

»Gre za velik idejni preobrat, kjer pokojnina ni pojmovana kot socialni transfer, kot neka miloščina države, ampak je utemeljena na zavarovalnem razmerju. In celotna filozofija zakona gre v smeri, da se vzpostavi ta zavarovalna nrav pokojnin in s tem zaščiti prave upokojence, tiste, ki so vestno vplačevali prispevke in danes legitimno pričakujejo vplačane pokojnine,« je poudaril Brščič.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 12 September 2012 12:46