Konec prehodnega obdobja za direktorje enoosebnih družb natisni
Prispeval Fimex2000   
Torek, 08 November 2011 12:19

Vir: Finance 26.10.2011 

Avtor: Stane Petavs

 

Je pričakovati navzkrižne direktorje, odprave enoosebnih družb, plače prek espeja ...   

Za poslovodne osebe, ki so hkrati tudi edine lastnice družbe (d.o.o.), konec leta poteče prehodno obdobje za uskladitev plačevanja prispevkov za socialno varnost z zakonom o urejanju trga dela (ZUTD).

 

Kot kaže, bodo številni podjetniki spet iskali bližnjice, kako formalno zadostiti zahtevam države. S 1. januarjem 2012 se bodo morali prilagoditi novemu sistemu socialnega zavarovanja tisti družbeniki - poslovodne osebe zasebnih podjetij in zavodov, ki so se zavarovali pred 1. januarjem 2011. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo tudi zanje v evidenci zavarovancev kot zavezanca za prispevke namesto pravne osebe določil samega zavarovanca kot fizično osebo.

 

 

Ti zavarovanci bodo torej davčnemu organu obračun prispevkov od zavarovalne osnove prvič predložili za januar 2012, najpozneje do 15. februarja 2012. Za družbenike - poslovodne osebe, ki so to postali letos, ta ureditev sicer velja že od začetka leta.

 

Nerazumljivo

 

Številni podjetniki so zaposleni v svojem podjetju (seveda kot direktorji) in si prispevke kot zaposleni plačujejo po zavarovalni podlagi 001. Zdaj ne morejo razumeti, zakaj ne bodo mogli biti več zaposleni in dobivati plače, temveč bodo morali skleniti pogodbo o poslovodenju, prispevke pa plačevati iz svojega žepa. Poleg tega tudi ne bodo več zavarovani za primer brezposelnosti.

 

Kot pravi Marija Horvat iz računovodskega servisa Gazeta, je v praksi največ vprašanj povezanih s tem, da je poslovodja družbenik sam odgovoren za plačevanje prispevkov in da je razvrščen v zavarovalno podlago na obrazcu OPSVL kot fizična oseba. Takšna oseba ima po njenem več možnosti: »Sama bi se odločila za prvi primer«.

 

Na podlagi pooblastila, ki ga da poslovodja družbi, družba mesečno vloži OPSVL v imenu in za račun poslovodje, prispevke plača s transakcijskega računa družbe in hkrati vloži obrazec REK - 1, s katerega je razvidna obveznost za plačilo mesečne akontacije dohodnine. Pri tem se postavi temeljno vprašanje, ali so taki prispevki davčno priznani ali ne.

 

Po neuradnih informacijah je Durs izdal okrožnico 4251, ki še ni uradno objavljena, kjer omenjeni primer pojasnjuje, da so taki prispevki davčno priznani, knjiženi v razred stroškov družbe, vendar zvišujejo letno zavarovalno osnovo poslovodje, pravi Horvatova. Zavarovalna osnova poslovodji se določi na podlagi dohodka za poslovodenje iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine. Takšna osnova pa ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove in ne višja od najvišje zavarovalne osnove 2,4-kratnika povprečne plače v Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa.

 

Poslovodje, ki ne želijo biti zavarovani po zavarovalni podlagi 040, naj ustanovijo dvoosebno družbo ali družbi dodajo družbenika (vrednost deleža se določa povsem samostojno). V ustanovnem aktu družbe pa določijo odgovorno osebo družbe, ki bo s poslovodjem družbe podpisala pogodbo o zaposlitvi, svetuje Marija Horvat.

 

»Enoosebni direktorji« na slabšem

Pri plačevanju prispevkov poslovodnih oseb enoosebnih družb so (bodo) te osebe v slabšem položaju kot drugi zavarovanci, pravi Mihael Kranjc iz družbe Saša. »Menim, da ni tako pomembno ugotavljati, katera različica plačevanja prispevkov je zanje zdaj najugodnejša, temveč kakšne možnosti bodo imeli po novem.« Opozarja (tudi) na vprašanje davčnega priznavanja plačevanja prispevkov, za katere bodo z novim letom zavezanci fizične osebe same.

 

Stališče Dursa je, da so »obravnavani prispevki za socialno varnost lahko davčno priznani, če iz vsebine plačila oziroma dogovora med pravno osebo, katere lastnik je poslovodna oseba, in lastnikom kot fizično osebo izhaja, da se je pravna oseba zavezala plačevati fizični osebi prispevke za socialno varnost kot plačilo določenih storitev ali na kakšni drugi podlagi, tako nastali odhodki pa izpolnjujejo pogoje za priznanje po določbah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb«.

 

Torej so prispevki priznan strošek le, če pomenijo plačilo za opravljeno delo in nadomeščajo tisti del, ki bi ga sicer predstavljalo neto izplačilo.

 

Espejem je lažje

Zdi se, da so postopki obračunavanja in izplačevanja precej bolj zapleteni (tudi vsebinsko) kot na primer pri samostojnih podjetnikih. Pri samostojnih podjetnikih so prispevki za socialno varnost priznani kot strošek v davčnem obračunu. Prav tako so davčno priznani prispevki pri plačah zaposlenih. Večinoma poslovodne osebe v enoosebnih družbah svoje podjetje tudi v resnici vodijo in je to njihova edina in polna zaposlitev.

 

Obračun plač zanje je bil do zdaj utečena praksa in ohranitev takšne ureditve ali pa podobno plačevanje kot pri espejih. »To, da je plačnik podjetje, katerega poslovodna oseba je zavarovanec, bi bila po mojem mnenju še najboljša, najbolj preprosta in ne nazadnje tudi najbolj pravična rešitev.« Gre tudi za to, da za poslovodne osebe večosebnih družb velja drugačen »režim«, po dejanski vsebini pa je njihov status največkrat zelo podoben.

 

»Če lastnik enoosebne družbe s seboj ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi, se sprašujem, kako lahko sklene pogodbo o poslovodenju, saj tudi tu nastopa v vlogi dajalca in prevzemnika dela (kar je precej podobno kot položaj delodajalca in delojemalca),« se sprašuje Kranjc. Torej je tudi pogodba o poslovodenju nekako umetno sestavljena podlaga za izplačevanje prejemka, ki po vsebini približno ustreza plači.

 

Drobnogled bank

Z odpravo plačevanja prispevkov na način obračuna plače so poslovodne osebe enoosebnih družb, ki niso zavarovane po drugih podlagah, tudi v bankah bolj pod drobnogledom; za pridobitev posojila ni dovolj le nekaj plačilnih list in odgovarjajoči prilivi na osebni transakcijski račun, ampak lahko banke zahtevajo tudi podatke o poslovanju podjetja.

 

Jaz tebi, ti meni

»Bojim se, da bodo podjetniki posegali po rešitvi »jaz tebi, ti meni« in vsaj v določenem delu postajali navzkrižno poslovodne osebe v družbi A in družbeniki v družbi B in obrnjeno, da bi pač ohranili preprostost obračunavanja in izplačevanje »plače«,« napoveduje Kranjc. Podobna rešitev je tudi vključitev novih družbenikov le zato, da družba ni več enoosebna, ali pa ustanovitev espeja, ki bo »poslovne storitve« ponujal tej enoosebni družbi; v 54. členu ZUTD je samozaposlitev navedena v alineji pred poslovodno osebo enoosebne družbe, zavarovalna podlaga pa se ureja po vrsti, kot so navedene v tem členu, torej se bo zavarovanje »uredilo«, kot velja pri espejih. Vse navedeno pa so le rešitve, ki z dodatnim »administriranjem« rešujejo različno obravnavo podobnega dejanskega stanja.

 

Upokojeni direktorji

Dušan Jeraj iz družbe Taxgroup davčno svetovanje meni, da splošnega navodila za vse takšne posameznike ni, treba bo namreč upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Pomembno je:

 

Po Jerajevih besedah morajo na težavo obveznega socialnega zavarovanja pogosto opozarjati tudi posameznike, ki so se upokojili že pred leti, a so še vedno družbeniki in poslovodne osebe. Če gre za družbenika enoosebnega d. o. o. se namreč takšen posameznik ne more izogniti vnovični vključitvi v obvezno socialno zavarovanje, kar pa hkrati pomeni, da lahko izgubi pravico do prejemanja pokojnine.

 

Zakaj vse te spremembe?

Vrhovno sodišče je s sodbo VII Ips 167/2008 prepovedalo sklenitev pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika poslovodje, ker je menilo, da gre za notranje razmerje med poslovodjem kot zastopnikom družbe, ki ima vlogo delodajalca, in isto fizično osebo - poslovodjem, ki ima vlogo delojemalca. V takem primeru delovno razmerje kot dvostransko razmerje ne more nastati.

 

Posledice

Zakaj je vrsta plačila prispevkov pomembna?

 

Pri vrsti plačevanja prispevkov ne gre toliko le za znesek stroška, temveč tudi druge posledice obračuna na podlagi zavarovalne osnove 040: oddaja se več obrazcev, za oddajo imamo novega zavezanca (direktorja), prej je bila zavezanec samo družba, dogovoriti se je treba o pogojih, pod katerimi so prispevki davčno priznan odhodek podjetja oziroma se postavlja tudi vprašanje priznavanja plačila teh prispevkov pri obračunu osebne dohodnine direktorja. Sicer pa je višina prispevkov ob predpostavki, da je osnova za obračun enaka plači, enaka. Prednost takšnega obračuna je mogoče prav v tem, da osnova za plačilo prispevkov ni nujno enaka bruto izplačilu po pogodbi o poslovodenju (vsaj v prvem letu ne), meni Miha Kranjc.

 

Primer: Bruto plača je 1.500 evrov (obračun vseh prispevkov in na tej podlagi strošek dela ter neto izplačilo), nato pa izračunamo še, kolikšno neto izplačilo bi pri enakem skupnem strošku (1.500 evrih + 16,1-odstotnem prispevku za socialno varnost delodajalca) prejel direktor, če so obračunani pogodba o poslovodenju in prispevki za socialno varnost ter je upoštevana enaka splošna olajšava pri dohodnini. »Težava pa je ta, če prav razumem tolmačenje Dursa, da bi se prispevki, če naj bi bili davčno priznani, upoštevali kot del neto izplačila. To pomeni, da bo direktor prav gotovo prejel manj.«

 

 

 

Zadnjič posodobljeno Petek, 11 November 2011 12:49